At Least 80 Milien Pikinini Anda Wanpela Long Risk Bilong Ol Sik Bilong Ol Sik olsem Difteria, Misels Na Polio Olsem COVID{1}} I save bagarapim ol Routin Vaksinesen Efot, Warn Gavi, WHO Na UNICEF

May 29, 2020

Larim wanpela toksave

COVID 19 i wok long bagarapim ol sevis bilong givim sut long laip bilong ol long wol, na putim planti milion pikinini – long ol gutpela na ol kantri i stap rabis wankain – long hevi bilong ol sik olsem dipteria, misel na polio{{2} dispela strongpela tok lukaut i kam long Wol Helt Ogenaisesen, UNICEF na Gavi, Vaksin Alaiens i kam wantaim long helpim ol lida bilong wol long lukautim ol yet bai ol i kam bung wantaim long helpim ol lida bilong Global Vaccine Sumit long Global Vaccine Sumite long bipo long Global Vaccine Sumite long Global Vaccine Sumit . daunim hevi bilong dispela bikpela sik long ol kantri i no gat bikpela mani.

Folem data we Wol Helt Ogenaesesen i bin kolektem, UNICEF, Gavi mo Sabin Vaksin Institut i talem se provisen blong ol rutin imunisesen seves i bin stap long bigfala en long samples 68 kantri mo i luk olsem se bae i afektem samples 80 milian pikinini we oli stap anda long 1 yia we oli stap long ol kantri ia.

Since March 2020, routine childhood immunization services have been disrupted on a global scale that may be unprecedented since the inception of expanded programs on immunization (EPI) in the 1970s. More than half (53%) of the 129 countries where data were available reported moderate-to-severe disruptions, or a total suspension of vaccination services during March-April 2020.

"Imunisesen em i wanpela bilong ol strongpela na as tru ol tul bilong stopim sik long histori bilong pablik helt," Dokta Tedros Adhanom Ghebreyesus, WHO Dairekta-Jeneral.} "Disrupsen i go long ol imunaisesen program i kam long COVID{2}} pandemik i pretim ol long lusim planti yia bilong progres agensim ol sik i save pasim sut-prevensabel long ol sik i save pasim sut-prevensabel olsem ol mealsles{4}}".

"Long 4 Jun Global Vaccine Summit long London, ol dona bai promis long givim sapot bilong ol long Gavi, Vaksin Alaiens, long holim na hariapim dispela wok bilong sevim laip long sampela kantri i no gat strong bilong helpim ol kantri i no gat strong. Long daunbilo bilong bel bilong mi, ol dispela pikinini moa yet, ol dispela pikinini, ol dispela pikinini moa yet, ol dispela pikinini, ol dispela pikinini, ol dispela kantri moa yet, ol dispela pikinini, ol dispela pikinini, ol dispela kantri moa yet, ol dispela pikinini, ol dispela kantri moa yet, ol dispela pikinini i nidim, na ol i nidim ol man i givim sut long ol, na ol i nidim ol dispela kantri, na ol i mas kisim sut bilong helpim ol long givim sut long ol narapela kantri.

Ol as bilong ol sevis i bagarap i senis bilong . Sampela papamama i no laik lusim haus bikos long ol tambu long muvmen, nogat infomesen o bikos ol i pret long kisim sik COVID-19}} Na planti ol helt woka i no stap bikos long ol tambu long raun, o givim bek long ol wok bilong COVID bekim, na tu, i no gat gutpela samting bilong lukautim ol wok bilong lukautim COVID, na tu, ol i no gat gutpela samting bilong lukautim ol.

"Moa pikinini long moa kantri nau i kisim lukaut long ol sik ol i ken stopim moa long kisim sut winim long wanem taim long histori," Dr. Seth Berkley, Gavi CEO. "Bikos long COVID-19 dispela bikpela wok i kamap nau i stap aninit long birua, na bai yumi ken lukautim ol sik olsem misels na polio. . rolim aut wanpela sut bilong COVID-19 long wanpela global skel."

Ol transpot dilei bilong ol sut i wok long mekim situesen i kamap bikpela moa.UNICEF i bin ripotima substantial delay in planned vaccine deliveries due to the lockdown measures and the ensuing decline in commercial flights and limited availability of charters. To help mitigate this, UNICEF is appealing to governments, the private sector, the airline industry, and others, to free up freight space at an affordable cost for these life-saving vaccines. Gavi recently signed an agreement with UNICEF to provide advance funding to cover increased freight costs for delivery of ol sut, long lait bilong namba bilong ol komesel flait i go daun bilong trenspot.

"Mipela i no inap larim pait bilong mipela egensim wanpela sik i kamap long kos bilong longpela taim progres long pait bilong mipela egensim ol narapela sik," Henrietta Fore, UNICEF Ekseketiv Dairekta. "Mipela i gat ol gutpela sut agensim misel, polio na kolesa{{2} Taim ol samting i kamap long taim bilong ol i ken kisim bek sampela wok bilong imunaisesen, o mipela i mas kisim bek sampela wok bilong kisim bagarap long sampela taim, o mipela i ken kisim bagarap long ol risk eksatais bilong kisim sampela wok bilong kisim bagarap long sampela taim, o mipela i mas kisim bagarap long ol samting i kamap bihain long ol i ken lusim sampela wok bilong imunaisesen long sotpela taim, o mipela i bin kisim bagarap long ol samting i kamap bihain long ol i ken kisim sampela wok bilong kisim bagarap long sampela wok bilong kisim sik, o mipela i bin kisim bagarap long ol hevi bilong kisim bagarap long sampela wok bilong kisim sik bilong imunaisesen long sotpela taim. narapela."

Neks wik, WHO bai givim ol nupela edvais long ol kantri long lukautim ol bikpela sevis long taim bilong dispela sik, na tu ol rekomendesen long hau long givim ol imunisesen long gutpela namba .

Ol wok bilong givim sut long mis i bagarap inap sotpela taim

Planti kantri i bin saspendim ol preventiv mas vaksinesen kempen bilong stopim sik olsem kolera, misel, meningitis, polio, tetanus, tatanus, taitoid na yelo fiva, bikos long hevi bilong transmisin na nid bilong holim strong long stap longwe long bodi long taim bilong ol namba wan hap bilong COVID bilong COVID-19{1}} .

Ol misels na ol wok bilong givim sut long misel, moa yet, ol i bin kisim bagarap nogut tru, na ol i bin pasim misels kempen long 27 kantri na ol wok bilong polio i bin stap long 38 kantri. Inap olsem 24 milion manmeri long 21 ol kantri i gat liklik mani, ol i bin kisim ol yelopela fiva, na ol i bin stap long hevi bilong ol, na ol i bin stap long hevi bilong ol long lusim ol sut bilong daunim sik polio, misels, ol i bin kisim sik long rot bilong ol, ol i bin stap long hevi bilong lusim ol sut bilong daunim sik polio, misels, ol i bin givim ol kain kain hevi long en, ol i bin stap long hevi bilong lusim ol sut bilong daunim sik polio, mesel, rot bilong ol liklik samting, ol i bin stap long hevi bilong ol, ol i bin stap long hevi bilong lusim ol sut egensim ol polio, misels, ol rot bilong ol i no inap kisim sut bilong pait wantaim polio, misel, ol i bin givim sik long ol. HPV, meningitis A na rubella bikos long ol kempen ol i bin surukim taim ol i surukim ol nupela sut bilong banis sut bilong banis sut bilong .

Long pinis bilong mun Mas, ol i wari olsem ol bikpela bung bilong ol wok bilong givim sut bai givim sik COVID-19WHO i rekomendemol kantri long stopim ol preventiv kempen bilong ol taim bilong stopim sik taim ol i skelim ol hevi, na ol gutpela rot bilong daunim sik COVID vaires i bin kamap .

WHO i bin lukluk long dispela hevi na nau em i bin lukluk long dispela hevi.givim edvaislong helpim ol kantri long painimaut olsem wanem na wanem taim long statim gen ol wok bilong givim sut long ol manmeri i mas kisim bek ol wok bilong kisim sut. Ol stia tok i tok olsem ol kantri bai nidim long mekim ol spesifik risk asesmen bihainim ol lokol dainamiks bilong COVID-19 transmisen, ol helt sistem kapasiti, na pablik helt benefit bilong karimaut ol preventiv na autbrek rispons sut kempen.

Bes long dispela stia, na bihainim ol wari i wok long kamap bikpela long skruim transmisen bilong polio, olGlobal Polio Eredikesen Inisiativ(GPEI), em igivim toksave long ol kantrilong stat long plenim gutpela wok bilong kisim ol 'polio vaccination' kempen, moa yet long ol kantri we i gat planti hevi long 'polio' i gat hevi long hevi bilong ol 'polio'.

Nomata long ol jalenj, sam kantri oli stap mekem ol spesel efot blong gohed blong imunaesesen. Uganda i stap mekem sua se ol sevis blong imunaesesen i gohed wetem ol narafala impoten helt seves, iven blong givim mane blong transpot blong mekem sua se i gat ol aotris aktiviti. Mo long Lao PDR, nomata long wan nasonal lokdaon we oli putum long manis Maj, ol rutin imunaesesen long ol fiks saet oli gohed wetem ol fisikol distensing meja long ples blong hem .}}