Sik bilong Koronavaires (KOVID{0}}) Edvais Bilong Pablik: Ol Basta bilong ol Kaikai

May 27, 2020

Larim wanpela toksave

Nau yet i no gat marasin i gat laisens long tritmen o stopim COVID-19

Taim sampela marasin traim i wok long go het yet, nau i no gat pruf olsem haidroksichlorokin o narapela marasin inap oraitim o stopim COVID{0}} Pasin bilong yusim haidroksichlorokwi i ken kamapim ol bikpela sait efek na sik na iven kamapim dai. WHO i wok long kodinetim ol wok bilong divelopim na skelim ol marasin bilong tritim COVID-19.}

Putim pepa long sup bilong yu o ol narapela kaikai i NO inap stopim o oraitim sik COVID-19

Hot pepa insait long kaikai bilong yu, maski em i swit tru, i no inap long stopim o oraitim sik COVID-19. Gutpela rot bilong lukautim yu yet long nupela koronavaires em long holim 1 mita longwe long ol narapela na long wasim han bilong yu planti taim na gutpela bilong. Em i gutpela tu long jeneral helt bilong yu long holim gutpela kaikai, stap gut, eksasais oltaim na slip gut.}

COVID-19 I NO transmitim tru long hausfli.

To date, there is no evidence or information to suggest that the COVID-19 virus transmitted through houseflies. The virus that cause COVID-19 spreads primarily through droplets generated when an infected person coughs, sneezes or speaks. You can also become infected by touching a contaminated surface and then touching your eyes, nose or mouth before washing your hands. To protect yourself, keep at least 1-'mita longwe long ol narapela na kilim ol binatang planti taim-ol i save tatsim ol i save tatsim . Klinim gut han bilong yu na planti taim na abrusim long tatsim ai, maus na nose.

Spreim na kamapim bleach o narapela marasin bilong kilim ol binatang long bodi bilong yu BAI NO lukautim yu long COVID-19 na em inap long bagarapim yu

Noken aninit long wanem kain sprei o putim blis o narapela marasin bilong kilim ol binatang i go insait long bodi bilong yu. Ol dispela samting inap kamapim posin sapos yu kisim na kamapim belhat na bagarap long skin na ai bilong yu.

Blis na marasin bilong kilim ol binatang i mas yusim gut long kilim ol binatang jem tasol. Tingim long holim klorin (bleach) na ol narapela marasin bilong kilim ol binatang nogut bilong ol pikinini.

Dring methanol, etanol o blis I NO stopim o oraitim sik COVID-19 na em inap kamap nogut tru

Metanol, etanol, na blis em ol posin. Dring ol inap kamapim disabiliti na dai. Metanol, etanol, na bleach ol i save yusim sampela taim long klinim ol prodak long kilim dispela vaires long ol pes – tasol yu no ken dring ol i kilim ol i dai{2}} Ol bai no inap kilim dispela vaires long bodi bilong yu na ol bai bagarapim ol intanel ogen bilong yu na ol bai bagarapim ol intanel ogen bilong yu NO

Bilong lukautim yu yet long COVID-19, ol samting na ol samting yu ken kisim, moa yet ol samting yu save tatsim oltaim. Yu ken yusim bleach o alkohol bilong dispela. Mekim gut olsem yu klinim han bilong yu planti taim na gut na abrusim tatsim ai, maus na nose{3}}

5G mobail netwok I NO ken spredim COVID-19

Ol vairas i no inap raun long ol redio wev/mobile netwok.COVID-19 i wok long go aut long planti kantri i no gat 5G mobail netwok.

COVID-19 i go aut longpulim winol droplet taim wanpela man i gat sik i kus, snis o i toktok. Ol manmeri tu i ken kisim sik long rot bilong tatsim wanpela hap i gat binatang na bihain ai, maus o nus bilong ol i kisim sik bilong ol.

Eksposem yu long san o long tempereja we i hae bitim 25C digri I NO blokem sik blong korona (COVID-19)

Yu ken kisim COVID-19, maski weta i gat san o hat olsem wanem weta i save pilim olsem. Ol kantri i gat bikpela san i bin ripotim ol keis bilong COVID-19. Long lukautim yu yet, mekim gut olsem yu klinim han bilong yu planti taim na yu no ken tatsim ai, maus, na nus.