Gutpela moning, gutpela apinun na gutpela apinun.
Nau mipela i gat moa long 6 milien kes bilong COVID-19 long olgeta hap bilong wol na mipela i lusim moa long 370,000 manmeri long dispela vaires.
Taim mipela i wok wantaim ol gavman long olgeta hap bilong wol long daunim dispela sik na hariapim saiens long sait bilong painimaut sik, ol marasin na ol sut, mipela i wok long bekim tu ol narapela hevi bilong helt na ol nupela sik i kamap .
Gavman bilong Demokratik Ripablik bilong Kongo i tokaut tude olsem wanpela nupela sik i kamap long Ebola vaires i kamap klostu long siti bilong Mbandaka long Équateur provins.
Dispela toksave i bihainim wanpela kompleks Ebola autbrek long is DRC, we i luk olsem em i stap long laspela hap bilong en. Nupela i stap long narapela sait bilong DRC long notwes.
WHO bai go het long sapotim DRC long daunim Ebola, na tu, em bai bekim COVID-19 na bikpela sik misels i kamap long wol.
===
Long olgeta wik, WHO i wok yet long givim ol nupela na apdet teknikel stia long wol, bihainim ol gutpela evidens.
Long taim bilong dispela bikpela sik, mipela i lukim olsem ol bikpela bung i gat strong long wok olsem ol supa spreding ivent.
Bilong helpim ol grup long plenim ol kain bung olsem, WHO i bin putim aut ol nupela stia tok bilong helpim ol oganaisesen long painimaut olsem wanem na wanem taim ol bikpela bung i ken kirap gen long kisim bek.
Olsem, WHO i bin wok klostu wantaim sampela spot ogenaisesen olsem FIFA, UEFA, Fomula 1 na ol lotu grup we i gat Ogenaisesen bilong Islamik Kopresen, we i save lukautim Hajj, taim ol i save mekim ol risk asesmen long ol bikpela bung.
WHO i bin apdetim ol risk asesmen tul bilong em bai ol oganaisesen i ken skorim wan wan risk fakta na kontrol mesa, we i kamapim wanpela ovala risk skoa.
Long en WHO i givim toksave long risk asesmen na bihain ol oganaisesen i mekim disisen long hau gutpela long go het.
Taem yumi evriwan i wantem se ol spot ivent oli stat bakegen, yumi wantem mekem sua se oli mekem sef olsem we yumi save mekem blong .
===
Yumi olgeta i save olsem ol hevi bilong COVID-19 i go aut tru long dai na sik i kamap long dispela vaires yet.
Dispela sik i bin fosim ol kantri long mekim ol hatpela disisen long saspendim sampela helt sevis.
Bildim long ol stia bipo long lukautim ol bikpela helt sevis long rot bilong COVID-19} pandemik, tude mipela i wok long givim operesenel stia long hau gutpela long putim dispela i go insait long praktis.
Blong mekem sua se i gat kodinesen mo divelopmen blong ol niu wei blong givim kea mo semtaem limitem ol visit long ol helt fasiliti i ki blong kipim ol pipol oli sef mo mekem sua se ol helt sistem oli no ovaburden{0}}
Hemia i minim blong yusum ol dijitol teknoloji blong givim sam rutin seves longwe, mo ekspandem amaon blong ol meresin we oli givim i go long hom.
Wanpela eria we ol helt sevis i bin kisim bikpela bagarap tru em long lukautim ol manmeri i gat ol sik i no inap kalap long ol narapela we i gat sik suga, kensa, sik bilong bel o wanpela sik bilong pulim win i save stap longpela taim (0}}
Mipela i save pinis olsem ol manmeri i stap wantaim ol NCD i save kisim bikpela sik o dai long COVID-19.
Long wankain taim, planti manmeri i stap wantaim ol sik i no inap kalap i go long ol narapela i no inap moa long kisim ol marasin ol i nidim.
WHO i bin mekim hariap skelim bilong sevis deliveri bilong ol NCD long taim bilong COVID-19 sik wantaim 155 kantri i salim data.
Ol risal we oli rilisim tedei i soem se moa long haf blong ol kaontri we oli bin seveem i bin disteb smol o fulwan blong tritim hypertension; hap bilong tritmen bilong sik suga na ol hevi i pas wantaim; na 42% bilong tritmen bilong sik kensa, na 31% bilong ol samting bilong helpim ol long kisim sik bilong blut i pas wantaim .
Ol sevis bilong stretim bek ol samting i bin bagarap long klostu tu-peha bilong ol kantri.
COVID{0}} bekim i mas i gat ol helt-ke nid bilong ol manmeri i stap wantaim ol sik i no inap kalap i go long ol narapela i no inap kalap i go long narapela kantri.
Wanpela bikpela as bilong ol NCD em tabak.
Wol No Tabak De bilong WHO long dispela yia i bin lukluk long go long ol yangpela manmeri long skulim ol long ol tabak indastri teknik ol i save yusim long paulim ol long yusim ol samting i save kilim man i dai we i kilim 8 milien manmeri long olgeta yia.
Iven long taem blong globol pandemik ia, we yumi save tabak i putum ol yusa long wan hae risk blong kasem bigfala sik mo ded, tabak mo nikotin indastri i stap wetem ol denja maketing teknik blong olgeta we i wantem pulum ol niu yusa.
===
Taem yumi gohed blong ansa long ol helt threat we oli save gud olsem tabak, yumi stap ansa tu long wan long ol jalenj we i hariap tumas long taem blong yumi: denja blong antimikrobial resistens.
Mi amamas long tok olsem wanpela rekot namba bilong ol kantri i wok long lukluk na ripot long antibaiotik resistens nau - makim wanpela bikpela step i go het long global pait egensim ol marasin resistens.
Tasol ol data ol i givim i kamapim klia olsem wanpela namba bilong ol sik bilong ol binatang jem i save givim hevi long ol, ol i wok long sakim ol marasin yumi bin mekim long pasin bilong ol yet wantaim.
Taem yumi stap hivimap moa pruf, i klia se wol i stap lusum paoa blong hem blong yusum ol meresin blong antimikrobial we oli impoten tumas truaot long wol.
Long sait bilong askim, long sampela kantri i gat pasin bilong yusim tumas ol marasin bilong kilim ol binatang na ol marasin bilong daunim ol binatang jem long ol man na ol animal i save mekim wok long ol samting bilong ol man na animal bilong
Tasol long planti kantri i no gat planti mani na ol kantri i gat namel mani, ol dispela marasin bilong helpim ol long kisim laip i no inap helpim ol man i nidim ol, na dispela i mekim na ol man i no inap kisim bagarap na ol i dai.
Long sait bilong saplai, i gat liklik samting tasol bilong kirapim maket long kamapim ol nupela antibaiotik na ol marasin bilong daunim ol binatang nogut, we i bin mekim na ol i no bin mekim planti gutpela samting long maket bilong ol tul i gat gutpela promis tru long ol yia i go pinis .
Olsem tu painim ol nupela model bilong kirapim sastenebol inovesen, olsem yumi lukim wantaim COVID-19 wanbel pasin bilong wanbel, yumi mas painim ol rot bilong hariapim ol kendidet i gat gutpela sindaun.
Dispela sik COVID19 i mekim na ol i yusim moa ol antibaiotik, we long pinis bilong en bai kamapim bikpela mak bilong ol binatang jem we bai bagarapim hevi bilong sik na dai long taim bilong dispela sik na bihain long dispela sik i kamap na bihain long dispela sik i kamap long taim bilong sik nogut na bihain long dispela taim bilong sik i kamap bikpela na bihain long dispela sik i kamap long taim bilong sik nogut na bihain long dispela taim bilong sik i kamap.
Long nauKlinik Menesmen bilong COVID-19, Interim Gaidens, WHO i bin tokaut long stretpela yus bilong antibaiotik terapi bilong ol medikel profesenel long tritim ol sikman.
Olsem na, tupela i wok long daunim pasin bilong daunim ol binatang jem, na tu, ol i save sevim laip bilong ol (0}}
===
Mi bai pinisim tok bilong mi olsem mipela i kisim ol askim long Presiden bilong Yunaitet Stets bilong Amerika i tokaut long Fraide bilong tokaut long en long Fraide.
Wol i bin kisim gutpela samting longpela taim long strongpela, wok bung wantaim gavman na ol pipel bilong Yunaitet Stets.
Gavman bilong Amerika na ol manmeri i bin givim mani na pasin bilong givim samting long helt bilong ol manmeri long wol long planti yia i bin bikpela samting tru, na em i bin mekim bikpela senis long pablik helt long olgeta hap bilong wol.
Em i laik bilong WHO long dispela wok bung i ken go het.
mi tenkyu
